Nedualnost: Zavedanje, da sem

Zavedanje »jaz sem« je začetna točka duhovne samopreizkave. Vendar pa Advaita pravi:

»Ti nisi telo, nisi um, nisi čustva, nisi osebnost. Ti si čisto zavedanje, ki se zaveda teh pojavov. Ti si priča. Ti si Bit – Zavest – Blaženost (Sat-Chit-Ananda).«

Vedska perspektiva: Atman = Brahman

Vedski nauki, še posebej v Upanišadah, učijo, da je Atman (individualna duša) v resnici Brahman (univerzalna resničnost). Ta izjava – »Atman je Brahman« – je ena izmed najglobljih resnic človeške zavesti. To pomeni:

Tisto, kar se ti zdi, da si – notranji čut obstoja, to tiho zavedanje »jaz sem« – je identično z najvišjo, brezčasno, vseprisotno zavestjo.

To ni verovanje. To je neposredno spoznanje, ki se zgodi, ko um utihne, iluzija ločenosti razpade in se zavest zaveda same sebe kot vsega, kar je.

Ezoterična razlaga: Iluzija ločenosti

V ezoteričnem učenju, denimo hermetičnem in gnostičnem, je svet dvojnosti (dobro/slabo, svetloba/tema, jaz/ti) polje izkušenj – nekakšna matrica, v kateri se čista zavest igra igro ločenosti, da bi se znova spomnila Sebe. To je kozmološka drama Enosti, ki se pozabi, da se lahko odkrije.

Hermetični aksiom pravi:

»Kakor zgoraj, tako spodaj; kakor znotraj, tako zunaj.«

To pomeni, da makrokozmos (vesolje ali univerzum) in mikrokozmos (ti sam) nista ločena.

V tem smislu je ločen »jaz« (ego) kot senca, ki jo meče svetloba tvoje prave narave – tiste, ki jo ne moreš videti, ker z njo gledaš.

Hermetični pogled: Zavest kot Eno sonce

V hermetizmu je zavest pogosto simbolizirana kot sonce. Obstajajo številni žarki (individualne zavesti), toda vsi prihajajo iz istega središča. Zavest ni nekaj, kar poseduješ. Ti si zavest.

Hermetični mojster bi rekel:

»Ne išči zunaj – kajti tisto, kar iščeš, išče te. In tisto, kar opazuješ, si ti sam. Ko pade tančica, spoznaš, da si Logos – božja iskra, ki nikoli ni bila ločena.«

Zavedanje »jaz sem« kot vrata do brezobličnega

Zaznava »jaz sem« je brezbesedna, tiha prisotnost, ki je vedno tukaj – pred vsakršno mislijo, čustvom ali zaznavo.

Primer:

• Ko rečeš: »Jaz sem utrujen.«
  — Utrujenost pride in gre, toda »jaz sem« ostaja.
• Ko rečeš: »Jaz sem srečen.«
  — Sreča se zamenja s žalostjo, toda »jaz sem« ostaja.
• Kaj je to »jaz sem«, ki ne pride in ne gre?

To je čisto zavedanje. Brez oblik. Brez meja. V trenutku, ko samo opazuješ to zavedanje, brez poskusa nadzora, vstopiš v prostor nedualnosti.

Iluzija (Maya) in razkroj ega

V vedski filozofiji je Maya tista sila, ki ustvarja iluzijo ločenosti. Um in čuti ti dajejo občutek, da si ločena oseba v ločenem svetu. Toda to je sanjska projekcija. Tako kot v sanjah vse vidiš kot ločeno – a ko se zbudiš, ugotoviš, da je bilo vse v tvoji zavesti.

Tudi ta svet so sanje – iz vidika Absolutne Resničnosti (Parabrahman).

Zato pravi Sri Ramana Maharshi:

»Vprašaj se: Kdo sem jaz? Če raziskuješ iskreno, najdeš, da 'jaz', ki trpi, ne obstaja. Ostane samo mirna Prisotnost.«

Primer iz vsakdanjega življenja

Predstavljaj si, da sediš ob povsem mirnem jezeru. Na njegovi gladini se zrcalijo nebo, ptice in drevesa. Ko vanj vržeš kamen, se površina zmoti in odsevi postanejo popačeni.

Tvoje zavedanje je kot jezero. Misli so njegovi valovi. Ko ti potihnejo, se razjasni pogled: ti si prosojna zavest, ki vse vidi, a ne potrebuje ničesar, da bi bila to, kar že je.

Nedualnost v praksi (kontemplacija)

• Sedi v tišini. Ne poskušaj nič doseči.
• Opazuj misli, kot da so oblaki.
• Vprašaj se: »Kdo se tega zaveda?«
• Ne odgovarjaj z umom. Samo bodi.
• Čut bo ostal: »Jaz sem.«
• Potem vprašaj: »Kdo ali kaj je ta jaz?«

Ne boš našel odgovora v besedah – ampak boš začutil tiho Enost z vsem. Takrat izginejo vse meje.

Končna resnica

Ti nisi posameznik, ki ima izkušnje zavesti.
Ti si Zavest, ki ima izkušnjo posameznika.

Zato v Advaiti rečejo:

»Ti si To.« (Tat Tvam Asi)

In v hermetizmu:

»Človek, spoznaj sebe – in spoznal boš bogove in vesolje.«

Nedualnost ni filozofija, ampak izkušnja.
To je brezčasna notranja resnica, ki jo potrjujejo vsa velika duhovna izročila:

• Vede: Atman = Brahman
• Zen: Prazen jaz = Polna zavest
• Gnosticizem: Božanska iskra v človeku
• Hermetizem: Eno v vsem in vse v Enem
• Krščanski mistiki: »Bog v meni, jaz v Njem«

Ko utihne tisoč glasov uma, ostaneš ti – čista prisotnost, ki ni nič drugega kot božanska, nedualna zavest.