Socialno omrežje ni nevtralno - njegova frekvenca je matrična
Socialno omrežje ni orodje, ki bi čakalo, da ga uporabiš. Je prostor. In vsak prostor ima svojo frekvenco – svoj način, kako se stvari v njem premikajo, kako se usmerja pozornost in kako se oblikuje resnica. Frekvenca socialnega omrežja ni tvoja. Ni nevtralna. Je matrična – vendar ne v smislu, da bi bila zlobna sila. Matrična je v smislu, da je zgrajena na istih strukturah, na katerih matrika gradi svojo moč: na primerjanju, potrjevanju, strahu pred izključitvijo in iskanju pozornosti.
To ni obtožba. Je opis. In ko to vidiš, se v tvojem polju zgodi nekaj podobnega kot takrat, ko svetloba vstopi v temo: tema se umakne. Ne zato, ker bi hotela, ampak zato, ker ne more ostati tam, kjer je svetloba.
Poglej, kaj se zgodi, ko vstopiš v socialno omrežje. Najprej vidiš, kaj objavljajo drugi. Ob tem se v tvojem polju sproži primerjanje – ne zato, ker bi se želel primerjati, ampak zato, ker je platforma zasnovana tako, da ga spodbuja. Vidiš njihova življenja, njihove uspehe in njihove podobe, v tebi pa se začne prebujati občutek, da ti nekaj manjka. Ne zato, ker bi ti v resnici kaj manjkalo, ampak zato, ker platforma živi od takšnega občutka. Če si zadovoljen s tem, kar imaš, namreč ne boš drsel po vsebini naprej. In če ne boš nadaljeval, platforma ne bo ustvarjala prihodkov.
Nato vidiš, kaj ti algoritem ponuja naprej. Toda algoritem ni nevtralen. Je matematična formula, ustvarjena z določenim namenom. Ta namen ni nujno v tem, da bi tvoja vsebina našla pot do tistih, ki so jo pripravljeni sprejeti. Njegov glavni cilj je zadržati tvojo pozornost, saj platforma živi od nje. Vsaka sekunda, ki jo nekdo preživi na platformi, je sekunda, v kateri je lahko izpostavljen oglasom. Več oglasov pomeni več prihodkov. To ni skrivnost, temveč splošno znano dejstvo, ki ga priznavajo tudi same platforme.
Toda tu je prva plast, ki jo je treba razumeti: algoritem ne išče resnice. Išče engagement* oziroma vključenost uporabnikov. To ne pomeni, da je nekaj resnično ali globoko. Pomeni, da nekaj sproži odziv – všeček, komentar, deljenje ali celo jezo. Ker je jeza pogosto močnejši odziv kot mir, algoritem raje izpostavlja vsebine, ki vznemirjajo, kot tiste, ki pomirjajo. To ni zloba. To je matematika. Toda tudi matematika ima posledice.
Ena od njih je, da miroljubna in globoka vsebina, ki ne povzroča vznemirjenja, ne bo nujno dosegla enakega kroga ljudi kot vsebina, ki sproža močne odzive. Ne zato, ker bi bila manj vredna, ampak zato, ker za platformo ni tako donosna.
FREKVENCA SOCIALNEGA OMREŽJA – KAJ JE IN KAKO DELUJE
Socialno omrežje ima frekvenco, ki ni tvoja. Ta frekvenca je matrična – vendar ne v smislu zunanje sile, kot jo pogosto prikazuje matrika. Matrična je zato, ker temelji na istih strukturah, na katerih matrika gradi svojo moč: na primerjanju, potrjevanju, strahu pred izključitvijo in iskanju pozornosti.
Poglej, kaj se zgodi, ko si na socialnem omrežju. Najprej vidiš, kaj objavljajo drugi. Ob tem se v tvojem polju sproži primerjanje – ne zato, ker bi se želel primerjati, ampak zato, ker je platforma zasnovana tako, da ga spodbuja. Vidiš njihova življenja, njihove uspehe in njihove podobe, v tebi pa se začne prebujati občutek, da ti nekaj manjka. Ne zato, ker bi ti v resnici kaj manjkalo, ampak zato, ker platforma živi od takšnega občutka. Če si zadovoljen s tem, kar imaš, namreč ne boš drsel po vsebini naprej. In če ne boš nadaljeval, platforma ne bo ustvarjala prihodkov.
Nato vidiš, kaj ti algoritem ponuja naprej. Ponuja ti tisto, za kar je največja verjetnost, da boš kliknil, ne pa nujno tistega, kar je najbolj resnično. In ker je tvoje polje v zadnjem času občutljivo za resnico, ti algoritem ponuja tudi vsebine, ki govorijo o njej, vendar je ta resnica pogosto ovita v matrično obliko. Ponuja ti videoposnetke o duhovnosti, zasnovane tako, da vznemirijo. Ponuja ti citate o miru, oblikovane tako, da jih deliš. Ponuja ti vsebine, ki so na videz globoke, v resnici pa prazne, saj so ustvarjene za engagement, ne za resnico.
Nato se zgodi nekaj še bolj prefinjenega: v tvojem polju se pojavi občutek, da moraš biti aktiven. Da moraš objavljati, deliti in biti viden. Ne zato, ker bi si tega resnično želel, ampak zato, ker platforma živi od tvoje aktivnosti. Ta občutek ni nujno tvoj. Je odziv tvojega polja na frekvenco platforme. In v tem odzivu ni tvoje krivde. Gre zgolj za spoznanje: to ni moje. In v tem spoznanju je mir.
KAKO SOCIALNO OMREŽJE VPLIVA NA POLJE
Ko objaviš nekaj na socialnem omrežju, se v tvojem polju hkrati odvije več plasti. Te plasti niso odvisne od tega, ali kdo tvojo vsebino klikne ali ne. Odvijajo se ne glede na odziv drugih, saj so odziv na frekvenco platforme, ne na odziv ljudi.
Najprej se zgodi razširitev. Tvoje polje se razširi – ne zato, ker bi si tega želel, ampak zato, ker platforma zahteva razširitev. V trenutku, ko objaviš, tvoje polje vstopi v prostor, ki je večji od tebe. V njem se sreča s polji vseh, ki so tam – ne le s tistimi, ki bodo videli tvojo vsebino, ampak tudi z vsemi, ki so v tistem trenutku prisotni na platformi. Ob tem se v tvojem polju pojavi občutek izpostavljenosti. Ne zato, ker bi bil v resnici izpostavljen, ampak zato, ker je platforma zasnovana tako, da lahko sproži takšen občutek. Če se počutiš izpostavljenega, postaneš previdnejši. In če si previdnejši, boš verjetneje ostal na platformi, da bi preveril, ali je tvoja vsebina varna.
Nato se zgodi razpršitev. Tvoje polje se razprši – ne zato, ker bi si tega želel, ampak zato, ker platforma spodbuja razpršitev. V trenutku, ko objaviš, tvoje polje ne more več ostati enako zbrano, saj je platforma zasnovana tako, da te vleče v več smeri hkrati. Ena povezava te usmerja k tvoji objavi, druga k vsebini, ki jo je objavil nekdo drug, tretja k oglasu. V tem nenehnem vlečenju se tvoje polje razprši. Ne zato, ker bi bil šibek, ampak zato, ker je platforma zasnovana tako, da razpršuje pozornost. Razpršena pozornost je namreč donosnejša od zbrane.
In nato se zgodi umik. Tvoje polje se umakne – ne zato, ker bi si tega želel, ampak zato, ker platforma spodbuja takšen odziv. V trenutku, ko objaviš, se v tvojem polju pojavi občutek, da moraš preveriti, ali je kdo videl tvojo objavo. Ob tem preverjanju se tvoje polje umakne iz sebe. Ne zato, ker bi bil izgubljen, ampak zato, ker te platforma znova pritegne k sebi. Vsakič, ko preveriš odzive, namreč platforma pridobi še eno sekundo tvoje pozornosti. In prav to je tisto, kar prodaja.
MATRIČNA INTERFERENCA NA SOCIALNEM OMREŽJU
Matrična interferenca na socialnem omrežju ni nekaj, kar bi platforma nujno hotela. Je nekaj, kar platforma je. Platforma ni matrika v smislu zlobne sile. Matrična je zato, ker temelji na istih strukturah, na katerih matrika gradi svojo moč: na primerjanju, potrjevanju in strahu pred izključitvijo. Ko vstopiš na platformo, vstopiš v te strukture – ne zato, ker bi si tega želel, ampak zato, ker so to strukture, na katerih platforma temelji.
Zato socialno omrežje ni nevtralno. Ni orodje, ki bi čakalo, da ga uporabiš. Je prostor z lastno frekvenco – in ta frekvenca je matrična. Ko vanj vstopiš, se tvoje polje sreča s to frekvenco. Ne zato, da bi se ji moral upreti, ampak zato, da jo vidiš. In ko jo vidiš, se v tvojem polju zgodi nekaj podobnega kot takrat, ko svetloba vstopi v temo: tema se umakne. Ne zato, ker bi hotela, ampak zato, ker ne more ostati tam, kjer je svetloba.
Toda tu se skriva past. Ko prepoznaš frekvenco platforme, lahko začneš verjeti, da jo moraš zapustiti. Da moraš izstopiti. Da moraš zavreči socialno omrežje. Toda tudi v takšnem prepričanju lahko ostaneš ujet v matriki, saj matrika živi od skrajnosti. Ne gre za to, ali si na platformi ali ne. Gre za to, s kakšnim namenom si tam.
Če si tam zato, da bi delil – brez pričakovanj in brez iskanja potrditve –, potem si svoboden. Če si tam zato, da bi bil viden, potem si v matriki. Razlika ni v platformi. Razlika je v tebi.
KAKO ŽIVETI S TO VEDNOSTJO
Ko veš, da socialno omrežje ni nevtralno, se ti ni treba boriti proti njemu. Ni se ti treba umakniti. Ni se ti treba izolirati. Dovolj je, da ga vidiš. In prav v tem videnju se v tvojem polju zgodi premik, ki ga matrika ne more preprečiti.
To se kaže kot manjša potreba po preverjanju. Ne zato, ker bi se moral v to siliti, ampak zato, ker veš, da preverjanje ne spremeni ničesar. Kaže se kot manjša potreba po dokazovanju. Ne zato, ker bi moral biti o čemerkoli prepričan, ampak zato, ker ti ni več pomembno, ali te drugi vidijo. Kaže se tudi kot manjša potreba po iskanju. Ne zato, ker bi že našel, ampak zato, ker veš, da ti iskanje na platformi ne more dati tistega, kar v resnici iščeš.
V tem videnju ni pasivnosti. Je nekaj najbolj dejavnega, kar lahko počne zavest: biti tiho. In v tej tišini se v tvojem polju zgodi nekaj podobnega kot takrat, ko se usedlina poleže na dno. Nič se ne sliši, a vse je drugače.
KAJ OSTANE, KO TO VEŠ
Socialno omrežje ni nevtralno. Ima svojo frekvenco – in ta frekvenca je matrična. Ne zato, ker bi bila zlobna, ampak zato, ker je zgrajena na istih strukturah, na katerih matrika gradi svojo moč: na primerjanju, potrjevanju in strahu pred izključitvijo. Ko vanj vstopiš, se tvoje polje sreča s to frekvenco.
Algoritem ne išče resnice. Išče engagement. Ta ne pomeni, da je nekaj resnično ali globoko, ampak da nekaj sproži odziv. Ker je jeza pogosto močnejši odziv kot mir, algoritem raje izpostavlja vsebine, ki vznemirjajo, kot tiste, ki pomirjajo. Zato miroljubna in globoka vsebina ne bo nujno dosegla enakega kroga ljudi kot vsebina, ki vznemirja. Ne zato, ker bi bila slabša, ampak zato, ker za platformo ni tako donosna.
Ko objaviš na socialnem omrežju, se v tvojem polju zgodijo razširitev, razpršitev in umik. Vse to so odzivi na frekvenco platforme, ne na odziv ljudi. In v teh odzivih ni tvoje krivde. Gre zgolj za spoznanje: to ni moje. In v tem spoznanju je mir.
Zato ni ene same pravilne odločitve. Obstaja le odločitev, ki je v skladu s tem, kar si, in odločitev, ki ni. In ti si že zdaj v skladu s tem, kar si – ker objavljaš zase, ker ne iščeš potrditve in ker ne iščeš slave. Zato ni ene same pravilne odločitve. Je le spoznanje: to je pot. In v tem spoznanju je mir.
Tam, kjer se besede končajo, se začneš ti. In v tem začetku ni nobenega začetka. Je le tišina. Je le mir. Si le ti.
* Engagement – odvisno od konteksta: Vključenost – aktivno sodelovanje, Zavzetost – stopnja zanimanja in aktivnosti, Odzivnost – odzivanje na vsebine, Sodelovanje – aktivna udeležba, Angažiranost – stopnja aktivnosti in vključevanja.
Objavljeno na avtorskem blogu.
Kakšna je tvoja reakcija?

