Smrt in življenje po smrti
Vsak dan ga vidimo okoli nas, še toliko bolj pa danes, ko ljudje umirajo zaradi zadev, na katere niti pomisliti nebi smeli, da bi jih vzeli. Je to konec našega obstoja ali obstaja življenje po smrti?
Na srečo pa nikoli ne izgubimo svojega obstoja. Smrt je v obliki slovnične metafore vejica in ne pika. Bhagavad-Gita (02.22) pravi, da je smrt le prehod v našem obstoju, ne pa njen konec. Pojasnjuje naravo tega prehoda v čas smrti z metaforo, ki spreminja obleko.
Tako kot po odstranitvi stare obleke in oblečenju nove, oseba ostane enaka, a izgleda drugače. Podobno se ob smrti odrečemo svojemu staremu telesu in pridobimo novo telo; pa ostajamo isti.
Nadalje Gita navaja, da je telo uničljivo, vendar je duša neuničljiva (02.18). Naša ljubljena oseba – njihova duša – še naprej obstaja po telesni smrti. Prešli so na drugo raven obstoja, raven, ki je ugodna za njihov duhovni razvoj. Razumevanje, da živijo naprej, lahko ublaži naše strahove glede njihove usode. Če razmišljamo, da bi želeli, da živimo polno, ne žalostno, lahko okrepimo svojo voljo do zdravljenja.
Kakšna je tvoja reakcija?
